JEK 2 prinaša pozitivne makroekonomske učinke in prispeva h krepitvi zanesljive proizvodnje nizkoogljične elektrike
Skupina GEN je poslovno leto 2019 zaključila zelo uspešno, z vidika obratovalnih in poslovnih rezultatov kar rekordno. Z ustvarjenim prometom in z izvedenimi investicijami se je ponovno uvrstila med največje in investicijsko najmočnejše poslovne skupine v Sloveniji.
S poslovodstvom Skupine GEN smo se pogovarjali o doseženih rezultatih v preteklem letu, predvsem pa o prihodnjih ambicijah zanesljive oskrbe z domačo in nizkoogljično elektriko po konkurenčnih cenah za gospodarstvo in državljane.
Leto 2019 je bilo za Skupino GEN poslovno in obratovalno uspešno leto. Katere rezultate bi posebej izpostavili?
Novšak: Proizvodnja naših energetskih objektov je izpolnila ali celo presegla zastavljene načrte. Jedrska elektrarna Krško je večino časa delovala na polni moči, varno in stabilno ter je presegla načrtovano proizvodnjo – proizvedla je 5.533 GWh električne energije. Hidroelektrarne na Savi so glede na podpovprečne hidrološke razmere, ki so trajale vse do novembra 2019, obratovale zanesljivo in skupaj proizvedle 876 GWh. Termoelektrarna Brestanica pa je zagotovila osem zanesljivih zagonov za potrebe balansiranja slovenskega elektroenergetskega sistema, bistveno več kot v preteklih letih je delovala tudi za potrebe trga.
Naša obratovalna učinkovitost je bila torej nadpovprečna in to je pomembna podlaga za doseženo poslovno odličnost. V preteklem letu smo ustvarili več kot 2,2 milijarde evrov prometa in tako utrdili položaj Skupine GEN med največjimi poslovnimi skupinami v Sloveniji. Družbe v naši skupini so izvedle investicije v višini 92 milijonov evrov, med njimi je osrednjega pomena uspešno izveden zahteven remont v NEK. Višina investicij uvršča našo skupino med investicijsko najdejavnejše skupine v Sloveniji.
K obratovalni zanesljivosti in poslovni odličnosti sta pomembno prispevala znanje in spretnost naših tržnikov, ki so uspešno obvladovali tržna tveganja in učinkovito izkoriščali priložnosti, ki so se ponujale na trgu električne energije in zemeljskega plina.
Z učinkovito in varno proizvodnjo smo temeljni gradnik stabilnosti elektroenergetskega sistema Slovenije, s širitvijo jedrskega programa pa bistveno prispevamo k energetski samozadostnosti in s tem h kakovosti življenja državljanov Slovenije.
Pri pogledu v prihodnost se težko izognemo tistemu, kar nas je zaznamovalo v začetku letošnjega leta: epidemija COVID-19. Zakaj in kako je epidemija vplivala na Skupino GEN?
Levičar: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 nam je življenja obrnila na glavo. A oskrba z električno energijo se je pri tem izkazala kot eden najzanesljivejših stebrov nemotenega odvijanja našega vsakdana in pogona ključnih družbenih sistemov.
S svojo odgovornostjo in sodelovanjem smo nepogrešljivo prispevali in še vedno prispevamo k prepotrebni stabilnosti delovanja Slovenije na različnih področjih. Tako vnašamo nekaj gotovosti v te negotove čase. Različne skupine odjemalcev zanesljivo oskrbujemo z doma proizvedeno električno energijo po ugodnih cenah, ki smo jih v znak solidarnosti v obdobju epidemije dodatno znižali za 15 odstotkov. Gospodinjskim in industrijskim odjemalcem, javnemu sektorju z zdravstvenimi ustanovami v prvih obrambnih vrstah za zajezitev epidemije in prometu smo zagotavljali nemoteno delovanje ter prispevali k samooskrbnosti, vsaj z vidika oskrbe z električno energijo.
Seveda se ta naša zanesljivost pri oskrbi z energijo ni zgodila sama od sebe, pač pa je posledica premišljenih odločitev in ukrepov, ki smo jih sprejeli še pred razglasitvijo epidemije. Pri določanju prioritet je pomagala tudi Vlada RS, ki je skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo pri oblikovanju prednostnega vrstnega reda sektorjev kritične infrastrukture na prvo mesto postavila prav sektor energetike, ki zagotavlja preskrbo z električno energijo. Vlada je vse upravljavce v energetiki pozvala, da s svojo dejavnostjo še naprej podpiramo delovanje države, gospodarstva in predvsem tudi zdravstvenega sistema.
Nove tehnologije, e-mobilnost, proizvodnja toplote in hladu temeljijo na rabi električne energije, ki postaja energent prihodnosti. Mi jo proizvajamo, in to iz nizkoogljičnih virov energije: jedrske in vodne energije.
Omenili ste samooskrbnost na področju oskrbe z elektriko. Zakaj je pomembna?
Levičar: Zanimivo in poučno je opazovati, kako se globalni svet ob velikih preizkušnjah, med katerimi je pandemija COVID-19 med večjimi, vsakič znova razstavi na nacionalne enote. Države vsaka zase, po svojih najboljših močeh in s poznavanjem svojih posebnosti rešujejo predvsem lastne izzive. V ospredje se brez zadržkov prebije pomen nacionalne samooskrbe na različnih področjih.
Države, ki so sposobne strateške samooskrbe na področjih pridelave hrane ter oskrbe z energijo in vodo, se lahko v polni meri posvetijo ukrepom zaustavljanja epidemije. V Sloveniji nam je to dano, v veliki meri zahvaljujoč elektroenergetiki, kjer smo na področju proizvodnje pomembnega deleža električne energije iz domačih virov, tj. jedrske in vodne energije, samooskrbni. Skupina GEN ima pri tem odločilno vlogo.
Kako je samooskrbnost povezana z vizijo, poslanstvom in strateškimi razvojnimi usmeritvami Skupine GEN?
Novšak: Naša vizija je prevzeti vodilno regijsko vlogo pri zanesljivi, varni, konkurenčni in nizkoogljični oskrbi odjemalcev z energijo. Z učinkovito in varno proizvodnjo smo temeljni gradnik stabilnosti elektroenergetskega sistema Slovenije, s širitvijo jedrskega programa pa bistveno prispevamo k energetski samozadostnosti in s tem h kakovosti življenja državljanov Slovenije.
Levičar: Pomemben del uresničevanja naše vizije je povezan tudi s premišljenim razvojem in investicijami, ki gredo v smeri elektrifikacije vsega. Nove tehnologije, e-mobilnost, proizvodnja toplote in hladu temeljijo na rabi električne energije, ki postaja emergent prihodnosti. Mi jo proizvajamo, in to iz nizkoogljičnih virov energije: jedrske in vodne energije.
Na trend rasti rabe električne energije in elektrifikacije določenih sektorjev se odzivamo s smelimi razvojnimi načrti. V letu 2020 bomo za investicije v Skupini GEN namenili 150 milijonov evrov. Tako bomo lahko tudi v prihodnje ohranjali in nadgrajevali rezultate iz leta 2019, seveda upoštevajoč posebne okoliščine leta 2020, povezane z epidemijo. Ta je namreč močno zaznamovala odjem električne energije, predvsem med industrijskimi odjemalci po vsej Sloveniji, Evropi in globalno.
Kako pa gledate na ključne poudarke in pomen oblikovanja slovenske energetske in podnebne politike?
Novšak: V Skupini GEN skrbno spremljamo in se aktivno vključujemo v strokovne razprave ter podajanje predlogov za oblikovanje razumnih in strokovno utemeljenih slovenskih energetskih in podnebnih politik. Pri tem opozarjamo predvsem na troje.
Prvič, da ne smemo pristati na dodatno povečanje naše energetske uvozne odvisnosti. Ta je v zadnjih letih znašala med 15 in 20 odstotki na letni ravni. Še višja odvisnost pomembno zmanjšuje zanesljivost oskrbe, kar prinaša tveganja za odjemalce – slovensko gospodarstvo, gospodinjstva, storitveni in javni sektor.
Drugič, da moramo energetske in podnebne politike racionalno temeljiti tudi na finančnem ovrednotenju različnih nizkoogljičnih scenarijev, ki upoštevajo cenovna tveganja razvoja posameznih tehnologij, stroške integracije tehnologij v omrežje, pa tudi stroške subvencij in potrebnih rezerv.
In tretjič, pripravljavce politik in odločevalce opozarjamo, da lahko resne in realno izvedljive politike oblikujemo z upoštevanjem komercialne dosegljivosti in preizkušenosti tehnologij, na katerih bo temeljila prihodnja oskrba z energijo. Če imamo s temi tehnologijami še lastne izkušnje, in to odlične tako kot z jedrsko in vodno energijo, pa je to sploh pomembna prednost.
V razpravah in dokumentih je to troje resno izpostavljeno le redko, če sploh. Škoda je, da bi v prihodnje degradirali današnje odlično stanje slovenske elektroenergetike, ki je posledica dobro premišljenih in pravih odločitev, sprejetih pred desetletji. Nasprotno, prizadevati si ga moramo dolgoročno ohraniti in dodatno izboljšati.
Opozarjate na finančno dimenzijo pri snovanju trajnostne energetske prihodnosti. Kaj lahko tukaj ponudi jedrska energetika?
Levičar: Lani objavljena raziskava jedrskega industrijskega združenja FORATOM je izpostavila pozitivne makroekonomske učinke jedrske energetike. Vsak dodatno inštalirani gigavat (GW) jedrskih proizvodnih zmogljivosti ustvari 4,3 milijarde evrov v bruto družbenem proizvodu EU in skoraj 9.600 delovnih mest, od katerih jih je skoraj polovica visoko kvalificiranih. Dodatni prihodek na ravni evropskih gospodinjstev pa znaša 3,25 milijarde evrov.
Še zgovornejše so na evropski ravni številke, ki govorijo o možnih prihodnjih makroekonomskih učinkih jedrskih novogradenj s pogledom do leta 2050.
Novšak: Take številke postavljajo razpravo o evropski prihodnosti jedrske energije v širši kontekst trajnostnega razvoja, ki poleg okoljske in podnebne dimenzije, vezane na nizkoogljičnost, upošteva tudi ekonomske in z njimi povezane družbene učinke.
Jedrska energetika je napredna panoga z dokazano visoko dodano vrednostjo in pomembnim makroekonomskim vplivom na nacionalno gospodarstvo ter pomembno gonilo lokalnega razvoja. Prizadevamo si, da se bomo v takem širšem okviru pogovarjali tudi o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji.
